euro

Vse se prebuja,Izola se prebuja.Metabolizem začenja delovati z polno paro.Tudi komarji so že aktivni.Zbujam se z vonjem po morju,vsak dan,tako že 32 let.
Ko včasih poslušam retorične eskapade ljudi,ki pravijo da se brez morja ne da živeti,se mi zdi vse skupaj navadno sranje,toda če malo boljše pomislim, ne vem…..
Nekaj tednov nazaj sem se pogovarjal z znancem iz otroštva,ki živi že nekaj let na Dunaju.Dunaj, evropska metropola v vseh kontestih, je mesto, ki fascinira marsikoga.Mnogi veliki misleci so Dunaj sprejeli za svojega,moj znanec iz majhnega ribiškega mesteca na severu mediterana,pa se ne more na noben način asimilirati z njim.
Ali brezkončnost morja odtehta vse katedrale,opere,simfonične orkestre in duha največjega med glasbenimi ustvarjalci,ki še vedno šari po Dunajskih ulicah.Očitno da ja,čeprav je tudi domotožje pomemben faktor pri vsej zadevi,ampak vendarle…..

Nad mojo Izolo je legla noč.Vseeno spanca še dolgo ne bo,saj je zunaj ribiški praznik.
Masa defilira gor in dol po Izolskih ulicah.Iščejo nekaj,kar bi zapolnilo praznino v njihovem življenju,naslajajo se nad čutnimi užitki.Prav je da je tako,ljudje smo hedonistična bitja,ki takoj stečemo za kostjo,ki nam jo servira določena klika.Še veliko ribiških praznikov bo,še veliko priložnosti za zabavo in pijančevanje.
Poanta življenja je itak v uživanju,torej naj ljudje uživajo.Rad imam zadovoljne ljudi.

Pravkar sem na You Tube gledal posnetke divjanja navijačev.Zanimivo je,kako naivno postane človeško bitje pod vplivom množice.Takrat je človeku vse dovoljeno,vse zavore popustijo in do maloprej na videz kultivirana oseba se prelevi v monstruma,ki neusmiljeno tepta vse okoli sebe

Nekoč sem bral anekdoto o hindujskem duhovniku,ki je bil prisoten v neredih,pri katerih je razjarjena množica ropala trgovino muslimanskega trgovca.Duhovnik se je postavil na stopnice in vpil na ljudi,ki so odnašali imetje iz trgovine.Ko je bila trgovina že izpraznjena, je tudi sam stopil vanjo, si natovoril največjo uro,ki so jo imeli v trgovini na hrbet in meni nič tebi nič odkorakal ven.Na ulici ga je ustavil moški,ki je opazoval ves prizor in ga vprašal kako lahko počne kaj takšnega,saj je vendarle duhovnik.Le ta mu je odgovoril,da je potem ko je uvidel ,da ga množica kljub njegovim vzklikom ne upošteva,prišel do zaključka,da je v tej situaciji sam najbolj nor,saj so vsi okoli njega odnašali bogatstvo iz trgovine ,on pa je stal križem rok.¨Če me nihče ne posluša in delajo ravno obratno od tistega kar jim jaz govorim,potem nima smisla da sem edina žrtev in ne vzamem ničesar.¨To je rekel in odnesel uro po ulici.
Zaradi takšnega načina črednega razmišljanja se je zgodila Srebrenica,11 September in mnogi drugi zločini,ki so bili pogojeni z manipulacijo mase,efekta ki kakor podivjana reka odnese posameznika v neslutene vode.

Danes sem fraj,prost.V bistvu sem prost do ponedeljka,potem pa spet v službo.Bojim se da me bo pobralo.Čeprav sem po duši hedonist in skušam uživati sleherni trenutek svojega življenja,me ta izkušnja z službo močno deprimira.

Mislim da bi človek moral početi v življenju tisto,kar mu najprej pade na pamet,ko si vzame minuto časa za premislek o teh stvareh.Prepričan sem, da se v večini primerov, ta odgovor prekriva z željami iz otroštva in le te so pogosto najbolj merodajne.

Včasih zavidam tipom,kot je Henry Miller,ki je pobral šila in kopita,preplul Atlantik in našel svojo srečo v Parizu.Tam se je sicer prepustil razvratu in namenil pisateljevanju le kanček pozornosti,toda človek je bil svoboden,bolj kot je lahko ptica v letu.In kaj je sploh lepšega v življenju od svobode,ki si jo človek privošči, neobremenjen od vseh plašnic in miselnih vzorcev,ki se jih le stežka znebimo v življenju.

Bog vremena se je usmilil naše obale in nam namenil nekaj kapljic.Nam domačinom je skoraj vseeno če dežuje ali ne.Na splošno je naš odnos do morja in vseh privilegijev,ki jih bivanje ob morju prinaša sila ambivalenten.Po eni strani čislamo našo obalo,imamo polna usta lokalpatriotizma in podobnih neslanosti,po drugi strani, pa si nekateri med nami privoščijo osvežitev v morju,le nekajkrat na sezono.Medtem ko kontinentalci drago plačajo za drenjanje po naših plažah,se mi preseravamo in iz varne razdalje gledamo na ves cirkus, ki se vsako leto odvija pred našimi nejevernimi očmi.Konec koncev,kje sploh piše da se mora ubogi stvor vso življenje cvreti pod neusmiljenim soncem in kasirat litre in litre vode v telesne odprtine?Ali ni bolj hedonistično sedeti v kakšni senci,z hladno pijačo v rokah in uživati ob pogledu na lepa telesa,ki se sadomazohistično predajajo pripeki.

Veliki brat je izpraznil bajto in na ta način vnesel praznino v življenja ljudi, ki so svojo egzistenco povezovali z tem šovom.Že samo dejstvo, da je v finalni oddaji več kot 200 000 ljudi glasovalo za enega od konkurentov, govori v prid temu,da je big brother, kljub svoji trivijalnosti in abotnosti, šov ki mu lahko le redkokateri medijski event konkurira.Od,mislim da osemnajstih nastopajočih,se je izluščil lepi,simpatični Avstralec slovenskega rodu,ki je dal popra vsem našim kaveljcem,ki so dan in noč sanjali 75 tisoč evrov,čeprav so to le redkokdaj izgovarjali na glas.In kaj zdaj čaka Andreja.Po vsej verjetnosti temeljito piljenje slovenščine in nato hojladrijladrom po vseh vaških veselicah in vseh drugih družabnih srečanjih,kjer so pripravljeni seči v žep za njegovo velecenjeno prisotnost.Udeleženci tega in vseh prihajajočih resničnostnih šovov,bodo morali hitro vnovčiti svojo slavo,saj jih bo v nasprotnem,kot se to godi misicam,čas povozil in bo od njihove aureole slave ostal le bled spomin.

Ali potrebuje človek v svojem življenju nekaj takšnega kot je guru,učitelj?V določenem trenutku življenja je to potrebno,vse dokler človek ne uvidi svoje samobitnosti in se ne poda na samostojno pot,brez bergel in tujih vplivov.Do takrat pa je njegova pot začinjena z marsičem.

Pomlad se prebuja in z njo naši hormoni,želja po življenju.Ne verjamem da je naključje,da se je tudi Big Brother pojavil v tem času.Pomlad deluje na ljudi katarzično in malce zavajajoče.Sedaj je čas,ko pridejo vse naše muhe na plan,ko se včasih počutimo kot riba na suhem,čeprav nam nič ne manjka.Ali ljudje sploh vemo kaj bi radi?Večina ljudi bi odgovorila pritrdilno,čeprav je resnica čisto drugačna. Resnica je pogosto skrita za tančicami našega ega in zablojene duše.Kako se izmotati iz tega blodnjaka?Večina odgovorov je v nas samih,toda sporočila naše duše dostikrat preglasijo glasovi iz okolice,ki so večinoma najmočnejši argument našega razmišljanja.Težko je razmišljati avtonomno,svobodno od vseh predsodkov in negativnih vzorcev,ki jih hrani naša podzavest.Teško je, toda je možno.Dokaze za to prejemam vsak dan po raznih poteh.

Revija Manager,je objavila lestvico 100 najbogatejših slovencev.To je bilo eno od najintrigantnejših medijskih odkritij zadnjega leta,kar govori v prid tezi da vsebuje denar zelo močno energijo privlačnosti.To pomeni,da je denar na voljo vsakemu,od našega načina razmišljanja in delovanja pa je odvisno ali bomo keš privlačili ali ga odganjali od sebe.Nekateri ljudje pravijo, da je rešitev zagate enostavna in da je ključ uspeha le v naših glavah.Kje bi pa lahko bil drugje,kot v naših bučah,ki se tako rade predajajo samopomilovanju,namesto da bi zmigale svoje lene riti.Kar se mora ni težko.